Projekt PILARICA prejel STEP pečat

Projekt Pem Fuel Cell Integrated In Hybrid Storage Solution For Local Autonomous Renewable Infrastructures And Community Applications (akronim PILARICA) je prejel STEP pečat. O projektu smo se pogovarjali z direktorjem slovenskega podjetja OFFSET Energy, Sašom Brusem. V projektnemu predlogu so nastopali kot partnerji, a projekt žal ni dobil odobreno financiranje. Ker pa je projekt pridobil pečat, mu je omogočeno financiranje iz drugih instrumentov Unije oziroma držav članic.

1. Na kratko predstavite projekt (cilji, aktivnosti, trajanje).

 Cilj projekta je razvoj inovativnega hibridnega hranilnika z uporabo vodikovih gorivnih celic PEM ter umeščanje v prostor (razvojni inženiring) na dveh strateško zanimivih lokacijah – sistem daljinskega ogrevanja ter industrijska cona. Projekt PILARICA (pila je v španščini sklop [gorivne celice]) traja 48 mesecev ter vključuje 14 partnerjev iz 6 držav.

2. Katere strateške tehnologije za Evropo boste razvijali v okviru projekta?

Jedro projekta predstavljajo vodikove tehnologije, ki pa jih z uporabo naprednih digitalnih orodij integriramo v večnivojski kogeneracijski sistem. Na ta način vzpostavimo energetsko prožen modul, ki učinkovito izrablja odpadno toploto procesa. Razvojni inženiring skrbi za povratno zanko s terena in tako zagotavlja izrabo vseh proizvedenih količin (elektrika, toplota, voda), kar pomeni minimalne izgube ter sinergijo v lokalnem ekosistemu: od lokalne proizvodnje zelenega vodika (solastnik 8.75MW elektrolizerja partner v projektu), sezonske hrambe, odjem toplote (daljinski sistem ogrevanja, proizvodnja betona, avtopralnica), odjem električne energije ter prožnosti (proizvodnja betona, avtopralnica, lokalna energetska skupnost, distribucija), odjem čiste vode (proizvodnja betona, avtopralnica) ter na koncu povratna zanka z lokalno proizvodnjo iz obnovljivih virov teh istih odjemalcev. Prav za vodenje in upravljanje takšnega večsektorskega integriranega sistema je v projektu zadolženo podjetje OFFSET Energy.

3. Kako dolgo ste pripravljali prijavo projekta in ali ste imeli pri tem kakšno zunanjo pomoč?

Projekt smo pripravljali skupno okoli 4 mesece bruto. Gre pa za dobro utečen konzorcij jedrnih partnerjev, kar močno skrajša postopek priprave. Za koordinacijo priprave projekta smo najeli zunanjo agencijo, s katero redno sodelujemo.

4. Kakšne so vaše izkušnje na področju razvoja čistih tehnologij? Kakšno podporo bi potrebovali za hitrejšo pot do trga?

Posebno kompleksni sistemi, s katerimi se naše podjetje tudi največ ukvarja, zahtevajo sinergijo in aktivno udeležbo množice različnih igralcev. Šele takrat se lahko takšna zgodba začne. Pri vodiku je to še posebej očitno, kar je tudi razlog za pogosto diskreditacijo v smislu velikih izgub oz. slabe učinkovitosti. Za zeleni vodik potrebujemo obnovljive vire energije, elektrolizer, komprimiranje, hrambo, transport ter končno uporabo. Naš pristop, tako poslovno, kot tudi tehnološko, vedno prioritizira lokalno izrabo – to pomeni, da se poskusimo izogniti dolgim transportom (tako energije, kot vodika samega) z inovativnim umeščanjem na strateške lokacije. Na ta način močno zmanjšamo prenosne izgube. Druga pomembna komponenta pa so procesne izgube (večinoma odpadna toplota), kjer z gradnjo lokalnega ekosistema poskušamo zagotoviti čimvečji odjem le-teh. Poleg primera iz projekta PILARICA se tu najdejo tudi sinergije pri proizvodnji vodika – odpadno toploto (ki je lahko tudi med 20 % in 30 %) lahko prevzame sosednja čistilna naprava za svoj proces. Še več – le-ta za delovanje potrebuje tudi kisik, ki prav tako nastane pri procesu elektrolize. Skratka, stranski produkti, ki jih ne naslovimo, postanejo izgube in nam tako zmanjšujejo učinkovitost ter posledično ekonomiko delovanja sistema.

Za vzpostavitev takšnega ekosistema je potrebno izjemno veliko politične ter poslovne podpore lokalnega okolja. Tudi mentaliteta prebivalstva ni vedno naklonjena takšnim kooperacijam (»Naj sosedu krava crkne.«). Potrebno pa se je zavedati, da zelene tehnologije niso univerzalno aplikabilne – lastnosti, zmožnosti in potrebe lokalnega okolja so ključnega pomena za implementacijo novitet.