Slovensko znanje v jedru evropske obrambne industrije: Guardiaris s tremi pečati STEP
Podjetje Guardiaris je pečat STEP prejelo za kar tri projekte v okviru Evropskega obrambnega sklada in se s tem uvrstilo med najpogostejše slovenske prejemnike tega priznanja Evropske komisije. Zgodba podjetja se je začela leta 2007 s prevzemom simulacijske tehnologije razvojnega studia za videoigre, danes pa Guardiaris z več kot 200 zaposlenimi razvija trenažerje za vojske po vsem svetu in se kosa s konkurenti, ki so tudi desetkrat večji. V jedru njihovih rešitev sta patentirana tehnologija sledenja orožju brez laserja in simulacijski pogon GUARD®, v celoti razvit v Sloveniji.
S Stašem Hvalo, tehničnim direktorjem, smo se pogovarjali o tem, kako manjše podjetje pride do mesta v velikih evropskih konzorcijih, kaj prinaša pečat STEP ter kaj bi slovenskim podjetjem olajšalo dostop do evropskih sredstev.
1. Za vse, ki vas še ne poznajo: kdo je Guardiaris, s čim se ukvarjate in kakšno pot je podjetje prehodilo od ustanovitve do danes?
Guardiaris je slovensko visokotehnološko podjetje, ki razvija napredne simulacijske rešitve na področju obrambe in varnosti. Z našimi tehnologijami vojakom omogočamo, da v virtualnem okolju vadijo vse od rokovanja z orožjem in strelskega urjenja do taktičnih nalog ter usposabljanja posadk vojaških vozil. Vse to v varnem, nadzorovanem in ponovljivem okolju ter ob bistveno nižjih stroških kot pri usposabljanju na terenu.
Naša zgodba se je začela leta 2007, ko smo prevzeli simulacijsko tehnologijo in strokovnjake razvojnega studia za videoigre ZootFly. Prvi večji projekt je bil razvoj simulatorja tanka M-84 za Slovensko vojsko. V naslednjih letih smo se usmerili v razvoj lastnih tehnoloških temeljev, med katerimi sta ključna patentirana tehnologija za sledenje orožju brez uporabe laserja in simulacijski pogon GUARD®, ki še danes predstavlja osnovo naših rešitev. Pogon je v celoti razvit v Sloveniji in temelji na lastnem znanju in tehnologiji, ne pa na ameriških ali kitajskih rešitvah.
Med letoma 2016 in 2020 smo začeli utrjevati svoj položaj na mednarodnem trgu. Švicarska vojska je uvedla naše protioklepne trenažerje RGW90, avstrijska pa taktične trenažerje SATT za urjenje z lahko pehotno oborožitvijo. To je bil pomemben korak pri uveljavljanju naših rešitev zunaj slovenskega trga. V naslednjih letih smo nadaljevali širitev razvojnih zmogljivosti in vstopili na nova področja vojaških simulacij. Razvili smo prve trenažerje za vojaška vozila in oddaljeno vodene orožne postaje, obenem pa pridobili prvi evropski projekt v okviru programa EDIDP z imenom FIIST. Projekt je povezal orožne sisteme in vozila različnih proizvajalcev v skupnem virtualnem okolju. Njegov pomemben rezultat je bila tudi potrditev koncepta simulacijskega centra, ki smo ga vzpostavili za Slovensko vojsko v Vojašnici Edvarda Peperke. Center omogoča taktično urjenje celotne čete z različnimi vrstami oborožitve v eni taktični sliki.
Naše zmogljivosti smo nato še razširili. Razvili smo prvi trenažer za posadke vozil JLTV na trgu ter mobilni trening center (MTC) – simulator v prikolici, ki omogoča izvedbo usposabljanja neposredno pri vojaških enotah, kjerkoli na svetu.
V manj kot dveh desetletjih se je Guardiaris iz majhnega startup-a razvil v mednarodno uveljavljeno tehnološko podjetje z več kot 200 zaposlenimi. Danes nas odlikujejo lastni razvoj ključnih tehnologij, prisotnost na svetovnih trgih in agilna organizacija, ki nam omogoča hitro odzivanje na potrebe uporabnikov. Na področju vojaških simulacij smo se uveljavili kot eden najpomembnejših ponudnikov, čeprav so nekateri naši konkurenti tudi desetkrat večji od nas.
2. Pečat STEP ste prejeli kar za tri projekte v okviru Evropskega obrambnega sklada. Nam lahko na kratko predstavite, kaj posamezni projekti naslavljajo in kakšna je v njih vloga Guardiarisa?
Vsi projekti so tesno povezani s simulacijskimi tehnologijami in usposabljanjem v virtualnih okoljih. V vseh uporabljamo naš simulacijski pogon GUARD®, bodisi za simulacijo fizikalnih modelov bodisi za povezovanje z drugimi simulacijskimi orodji. Projekt BattleVerse naslavlja širše področje simulacij in treninga za t. i. večdomenske operacije zemlja-zrak-voda-vesolje-cyber (informacijsko), kjer nas zanima standardizirano povezovanje rešitev različnih proizvajalcev v enovit sistem, ki lahko nudi tovrstne rešitve. Projekt Auriga se ukvarja z načrtovanjem in razvojem družine večnamenskih vojaških vozil s skupno arhitekturo platforme. Vozila so lahko v različnih izvedbah, od 4×4 do 8×8, z različnimi nameni (od prevoza vojakov in logistike do bojnih nalog) in so lahko tudi delno avtonomna. Omeniti velja še podoben projekt FMBTech, ki je ožje vezan na razvoj nove Evropske tankovske platforme. Tank prihodnosti je zasnovan modularno, posamezni sklopi (npr. optika, pogon in orožna postaja) so zamenljivi in med seboj povezani preko standardiziranih vmesnikov. Guardiaris v vseh projektih skrbi za simulacije in modeliranje. S simulacijskim pogonom GUARD® pokrivamo celoten razpon, od fizikalnih modelov do povezovanja z drugimi simulacijskimi orodji. Pripravljamo tudi scenarije, izvajamo usposabljanje in analiziramo rezultate vadbe, vse pogosteje s pomočjo umetne inteligence.
3. V vseh treh projektih sodelujete v mednarodnih konzorcijih. Kako ste prišli do partnerjev in kaj tako sodelovanje prinese manjšemu podjetju, kot je vaše?
Pri Evropskem obrambnem skladu (EDF) ločimo dve vrsti projektov: tiste, ki so razpisani posebej za mala in srednja podjetja, ter tiste brez omejitev, v katerih sodelujejo tudi velike mednarodne družbe. Pri prvih se najbolj obnese majhen, agilen konzorcij. Projekti druge vrste imajo lahko proračun 10 milijonov evrov ali več, zato je treba povezave s ključnimi velikimi igralci vzpostaviti zelo zgodaj, da te povabijo v svoje konzorcije. Do tega nismo prišli čez noč, temveč je rezultat večletnih prizadevanj, grajenja partnerstev in postopnega uveljavljanja v evropskem obrambnem prostoru. Začeli smo z manjšimi projekti, skozi katere smo pridobivali izkušnje in reference, sčasoma pa se prebili tudi do sodelovanja v večjih in zahtevnejših evropskih projektih. Pomembno vlogo pri tem ima tudi Ministrstvo za obrambo, ki nas sproti obvešča o načrtovanih dogodkih na ravni EU in EDF v Bruslju.
Dodana vrednost projektov EDF je predvsem večja prepoznavnost v evropski obrambni industriji. Smo tesneje vpeti v njen razvoj in se lahko hitreje odzivamo na tehnološke trende. Hkrati dobimo dostop do znanja in infrastrukture velikih evropskih sistemskih integratorjev in raziskovalnih institucij.
4. Kako bi opisali postopek prijave na razpise Evropskega obrambnega sklada? Kaj je bilo najzahtevnejše in kaj bi svetovali podjetjem, ki se prijavljajo prvič?
Vztrajnost je ključna. Že sama priprava prijave je odlična vaja, saj nas prisili, da jasno opredelimo, kateri problem rešujemo in kako ga predstaviti Evropski komisiji. Postopek se je skozi leta izboljšal: postal je enostavnejši, formalne zahteve pa jasnejše. Teme so danes večinoma ozko opredeljene, nekateri razpisi pa ostajajo odprti glede problematike, ki jo želite nasloviti.
Najzahtevnejša je koordinacija med partnerji, zlasti če ste v vlogi vodje konzorcija. Komunikacija in usklajenost sta ključni, da je projekt dobro zastavljen, prijava pa smiselna in koherentna.
Podjetjem, ki se prijavljajo prvič, svetujemo, naj poiščejo izkušene partnerje, ki imajo kaj pokazati – izdelek, znanje ali reference. Splača se natančno preučiti tudi merila za ocenjevanje, saj ta med drugim nagrajujejo čezmejno sodelovanje in vključevanje malih in srednjih podjetij.
5. Kaj vam pomeni priznanje, da je kar troje vaših projektov strateško pomembnih za EU? Pečat bi naj omogočal lažji dostop do drugih virov financiranja EU in kombiniranje instrumentov. Ste po prejemu pečatov opazili večje zanimanje vlagateljev, partnerjev ali kupcev?
Pečat STEP je za nas potrditev, da je naše delo prepoznano tudi na najvišji evropski ravni. V zadnjih letih smo si ustvarili ugled zanesljivega partnerja, tako doma v okviru raziskovalno-razvojnih projektov Ministrstva za obrambo kot na ravni EU v okviru Evropskega obrambnega sklada.
Pomembno priznanje našemu tehnološkemu razvoju predstavlja tudi nominacija za Future Unicorn Awards 2027 v kategoriji Dual-Use Technology, ki jo podeljuje evropsko združenje DIGITALEUROPE. Nominacija potrjuje potencial naših tehnologij za uporabo tako v obrambnem kot tudi v civilnem okolju ter njihovo širšo relevantnost v evropskem tehnološkem prostoru.
Takšna priznanja nam dajejo dodatno potrditev, da razvijamo tehnologije, ki odgovarjajo na pomembne evropske strateške potrebe in imajo potencial tudi zunaj obrambnega sektorja.
6. Kakšno vlogo lahko po vašem mnenju igrajo manjše države in podjetja, kot je Slovenija, v evropskih verigah strateških tehnologij?
Za samozadostno in odporno evropsko gospodarstvo so ključne zaključene verige znanja in izdelkov, v katerih ima svojo vlogo vsaka država in vsako podjetje, ne glede na velikost. Naša prednost je predvsem v tem, da za specifične probleme najdemo odlične rešitve in jih inovativno uresničimo. Majhnost je hkrati naša agilnost, zato smo lahko zelo zanimiv člen v dobaviteljskih verigah večjih sistemov, projektov ali strategij.
7. Kaj bi po vašem mnenju v Sloveniji najbolj pomagalo inovativnim podjetjem pri dostopu do evropskih sredstev?
Ključna težava sedanjih razpisov EDF je velik poudarek na obsežnih projektih, pri katerih sta za posamezno temo izbrana le en ali dva projekta. To ne spodbuja inovativnega razmišljanja in reševanja problemov, prav tako tudi sredstva niso razporejena optimalno. Večji delež proračuna bi moral biti namenjen malim in srednjim podjetjem, ki lahko v krajšem času razvijejo več rešitev in tako zgostijo prihodnje dobaviteljske verige.
V Sloveniji bi pomagalo tesnejše povezovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in končnimi uporabniki, da se rezultati projektov ob validaciji pri uporabnikih čim hitreje razvijejo v končne izdelke. Pomembno je tudi, da država slovenska podjetja aktivneje predstavlja v evropskih mrežah in pri pripravi delovnih programov.
8. Kateri so vaši glavni razvojni cilji v vašem podjetju v naslednjih treh do petih letih?
V naslednjih letih želimo okrepiti položaj enega vodilnih evropskih ponudnikov simulacijskih in trenažnih rešitev za obrambo in varnost. Širiti se želimo na nove svetovne trge, poglobiti dolgoročna partnerstva z vodilnimi industrijskimi akterji in krepiti lastno razvojno ekipo.
Naš največji cilj je korenito spremeniti način urjenja vojakov – s pomočjo biometričnih podatkov, napredne analitike in pristopa AI-in-the-loop, pri katerem je umetna inteligenca neposredno vključena v proces usposabljanja. Razviti želimo tudi orodja, ki bodo vojskam omogočila modernizacijo njihove doktrine.
9. Kateri tehnološki trendi bodo po vašem mnenju najbolj zaznamovali vašo dejavnost?
Razvoj gre v smeri vse bolj realističnih virtualnih simulacij in uporabe umetne inteligence. V zadnjem času se vse bolj zavedamo, da sta ti področji povezani v obe smeri: simulacija ni le orodje za usposabljanje ljudi, temveč tudi za učenje modelov umetne inteligence. Sintetični podatki iz simulacij lahko nadomestijo realne, ki jih je v vojaškem okolju izjemno težko pridobiti. Izkušnje iz sodobnih konfliktov jasno kažejo tudi na vse večji pomen brezpilotnih sistemov in obrambe pred njimi, zato aktivno razvijamo produkte tudi na tem področju. Skupni imenovalec vseh teh trendov je potreba po hitrejšem, cenejšem in varnejšem usposabljanju, ki je čim bolj podobno realnim razmeram. Prav tu vidimo največ priložnosti za Guardiaris.










