Primer dobre prakse – projekt SENTINEL
Projekt Sustainable Energy Capabilities For Enhanced Military Camps And Operations (akronim SENTINEL) je bil odobren za sofinanciranje s strani Evropskega obrambnega sklada in hkrati prejel STEP pečat. Koordinator projekta je TECES. O projektu smo se pogovarjali z višjim vodjem projektov pri TECES, Aleksandrom Majeričem.
1. Na kratko predstavite projekt Sustainable Energy Capabilities For Enhanced Military Camps And Operations (cilji, aktivnosti, trajanje).
Mednarodni strateški projekt EDF-2024-SENTINEL (Sustainable Energy Capabilities for Enhanced Military Camps and Operations), ki ga kot koordinator vodi TECES, je usmerjen v razvoj naprednih energetskih rešitev za povečanje operativne učinkovitosti, odpornosti in taktične avtonomije vojaških baz. Projekt odgovarja na perečo potrebo po prehodu od odvisnosti od fosilnih goriv k trajnostnim, robustnim in energetsko samozadostnim rešitvam. Projekt financiran s strani Evropskega obrambnega sklada v skupni vrednosti 57M evrov traja 48 mesecev.
Med ključnimi cilji projekta je povečanje operativne učinkovitosti ter taktične avtonomije premestljivih vojaških baz in operacij, zmanjšanje logističnega odtisa ter povečanje učinkovitosti in prilagodljivosti oskrbe z energijo.
2. Katere strateške tehnologije za Evropo boste razvijali v okviru projekta?
V okviru projekta bo razvitih in v sodelovanju z oboroženimi silami testiranih 17 ključnih energetskih zmogljivosti, ki vključujejo napredne energetske tehnologije, izboljšano mobilnost, digitalne energetske rešitve in integracijo pametnih omrežij. V sodelovanju z oboroženimi silami držav EU bo izvedenih 5 demonstracij v obstoječih vojaških bazah različnih velikosti. Vse rešitve bodo testirane v realističnih vojaških scenarijih v različnih podnebnih razmerah (arktično, tropsko, saharsko in celinsko podnebje), kar bo omogočilo validacijo njihove učinkovitosti in robustnosti na terenu.
3. Katere organizacije še sodelujejo v projektu in kakšna znanja prinašajo?
Projekt SENTINEL združuje 41 partnerjev (velika podjetja, mala podjetja, raziskovalne organizacije, inštituti) iz 15 držav, ki skupaj razvijajo energetsko neodvisne in energetsko učinkovite sisteme za premestljive vojaške baze. Partnerji prinašajo širok spekter znanja in kompetenc na področju naprednih energetskih tehnologij, digitalnih rešitev in pametnih omrežij, testiranj in trajnostnih rešitev. TECES je v ta pomemben mednarodni strateški projekt uspešno vključil kar šest slovenskih partnerjev, članov partnerstev TECES: Robotina, Smartis, OneDrone, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
4. Kako dolgo ste pripravljali prijavo projekta in ali ste imeli pri tem kakšno zunanjo pomoč?
Pripravo prijave projekta SENTINEL smo začeli snovati še pred uradno objavo razpisa, saj pozorno spremljamo delovni program Evropskega obrambnega sklada (EDF), ki nakazuje strateške prioritetne teme, kot so energetska odpornost, digitalizacija, umetna inteligenca in nove obrambne tehnologije. Projekt SENTINEL je tudi vsebinsko nadaljevanje projekta INDY, ki je bil odobren za sofinanciranje na pozivu EDF 2021, zaključil pa se je januarja letos.
Prijavo smo oblikovali skupaj z izbrano skupino ključnih evropskih partnerjev, s katerimi nas povezujejo že pretekle uspešne izkušnje in zaupanje. Med njimi so vodilna podjetja in raziskovalne institucije, kot so:
• Rheinmetall (Nemčija),
• THALES (Španija),
• TNO (Nizozemska),
• CEA (Francija).
S temi partnerji smo že odlično sodelovali v okviru strateškega projekta EDF-2021-INDY, ki ga je prav tako koordiniral TECES, ter v okvirju projekta EDF-2021-NOMAD, kjer TECES sodeluje kot partner. Projekt INDY je postavil strateške smernice za razvoj energetsko učinkovitih premestljivih kampov do leta 2050 in predstavljal pomemben temelj za snovanje projekta SENTINEL. Ključ do uspeha je bila usklajena priprava vsebine med vodilnimi raziskovalnimi in industrijskimi partnerji.
5. Kako trenutno poteka vključevanje čistih tehnologij v obrambne verige vrednosti?
Vključevanje trajnostnih, obnovljivih in energetsko učinkovitih tehnologij v obrambne verige vrednosti ne poteka zgolj kot odziv na okoljske zahteve in zaveze k zmanjševanju emisij, temveč predvsem kot odgovor na vedno bolj izrazite potrebe po energetski učinkovitosti, odpornosti in avtonomiji v delovanju obrambnih sistemov. Te tehnologije imajo namreč pomembno vlogo pri povečanju energetske odpornosti objektov, izboljšanju oskrbe z električno energijo v kriznih razmerah ter pri omogočanju neprekinjenega delovanja ključne infrastrukture tudi v primeru prekinitve dobave iz centralnih omrežij. Takšni pristopi presegajo zgolj »zelene cilje« in zmanjšanje izpustov CO2, saj z izboljšano zanesljivostjo delovanja, zniževanjem stroškov oskrbe ter povečanjem samozadostnosti podpirajo evropske strateške interese obrambe in varnosti.