Spoštovani obiskovalci spletne strani STEP Slovenija,

sporočamo, da smo na spletni strani v preteklem tednu zaznali določene tehnične težave, zaradi katerih je lahko prišlo do neuspele registracije na e-novice in oddaje sporočila preko kontaktnega obrazca.

Zainteresirane vljudno naprošamo za ponovno registracijo oziroma vzpostavitev stika z nami preko kontaktnega obrazca ali info@stepslovenija.eu.

Iskreno se opravičujemo za morebitne nevšečnosti in se zahvaljujemo za razumevanje!

Ekipa STEP Slovenija

V naslednjih mesecih organizira Evropska komisija več seminarjev, povezanih s programom Obzorje Evropa:

1. Horizon Implementation Day: Finding opportunities and submitting a proposal in Horizon Europe
   Termin : 13 March 2025, 09:30h to 12:30h (CET, Brussels Time)
   Spletna stran dogodka: Horizon Implementation Day: Finding opportunities and submitting a proposal in Horizon Europe (13 March 2025) (ni se potrebno registrirati)
2. Horizon Implementation Day: Grant Agreement Preparation in Horizon Europe
   Termin: 20 March 2025, 09:30h to 12:45h (CET, Brussels Time)
   Spletna stran dogodka: Horizon Implementation Day: Grant Agreement Preparation in Horizon Europe (20 March 2025) (ni se potrebno registrirati)
3.  Title: Lump Sum Funding in Horizon Europe: How does it work? How to write a proposal?
   Termin: 27 March 2025, from 10:00h to 12:00h (CET, Brussels time)
   Ciljna skupina: Applicants and beneficiaries who are or will be involved in lump sum grants
   Spletna stran dogodka: Lump Sum Funding in Horizon Europe: How does it work? How to write a proposal? (27 March 2025) (ni se potrebno registrirati)
4. Horizon Implementation Day: Grant Management in Horizon Europe
   Termin: 03 April 2025, 09:30h to 13:00h (CEST, Brussels Time)
   Spletna stran dogodka: Horizon Implementation Day: Grant Management in Horizon Europe (03 April 2025) (ni se potrebno registrirati)

Slovenski startup forum bo 28. januarja 2025 na Bledu združil najpomembnejše deležnike slovenskega startup ekosistema in ključne vladne odločevalce. Dogodek bo osrednja platforma za odprto razpravo o ambicioznih ciljih Slovenske startup strategije do leta 2030 ter iskanje rešitev za preboj Slovenije med najboljše startup ekosisteme v Evropi, kar je pomembno tudi z vidika uresničevanja ciljev Slovenije v okviru STEP platforme.

Forumu bo sledila mednarodna investitorska konferenca “The Investors’ Edge 2025”, ki bo nadgradila dogajanje na Bledu in ponudila odlično priložnost za povezovanje, učenje in sooblikovanje prihodnosti investicij.

Glavni gostitelj Slovenskega startup foruma je minister za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaž Han.

Rezervirajte si datum 28. januar 2025 in se prijavite na dogodek.

Podrobnejši progam dogodka si lahko ogledate na spletni strani Start:up Slovenia.

Slovenski startup forum 2025 organizirajo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, javna agencija SPIRIT Slovenija in Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z iniciativo Startup Slovenija.

Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, evropsko agencijo CINEA (angleško European Climate, Infrastructure and Environment Executive Agency) iz Bruslja, Evropsko komisijo ter predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, 28. januarja 2025 vabijo na slovenski info dan EU Sklada za inovacije.

Pozivamo, da se na info dan prijavijo v čim večji meri tisti, ki resno razmišljajo o prijavi na razpis EU Sklada za inovacije – tako imenovani sklada za razogljičenje evropske industrije. Posebej opozarjamo in vabimo, da se resni kandidati za prijavo na razpis Sklada za inovacije (glejte prijavnico posebej za ta del), ki se je odprl 3. decembra 2024 in zapade 24. aprila 2025, vnaprej prijavijo za individualni razgovor/konzultacijo z našimi govorci – strokovnjaki iz Evropske komisije in (angleško European Climate, Infrastructure and Environment Executive Agency – CINEA) iz Bruslja, da bomo te individualne konzultacije lažje že vnaprej ustrezno razporedili in naredili urnik v posebnem zaprtem prostoru ob konferenčni dvorani. Individualne konzultacije bodo trajale predvidoma 30 minut vsaka (glede individualnega posveta lahko za informacije kontaktirate dr. Veselinoviča na drasko.veselinovic@sbra.be).

Konferenca je brezplačna, potekala bo v slovenskem in angleškem jeziku.

Prijave na konferenco zbiramo na spletni strani Sklada za inovacije, kjer je na voljo tudi program konference.

Vljudno vabljeni!

V okviru Slovenskega industrijskega foruma smo predstavili spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij v Sloveniji, ki jih omogoča Platforma strateških tehnologij za Evropo (STEP).

Reportažo iz Slovenskega industrijskega foruma najdete TUKAJ.

Zbrane sta uvodoma nagovorila minister za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Matjaž Han in direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Minister Han je poudaril, da nam »vlaganja v strateške tehnologije, kot so digitalne tehnologije, globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije, ter biotehnologije, ne ponujajo zgolj poti za preobrazbo obstoječih podjetij, temveč tudi temelje za nastanek novih, inovativnih poslovnih modelov, podjetij in prebojnih tehnoloških rešitev, ki bodo krojili prihodnost naše države in tudi Evrope.« »Naša država že ima odlične raziskovalce in podjetja, ki ustvarjajo inovacije na teh področjih. Naš cilj pa je, da jim s pomočjo STEP omogočimo še bolj spodbudno okolje za razvoj in komercializacijo njihovih idej, za kar bo do leta 2027 predvidoma namenjenih 80 milijonov evrov«, je zaključil.

Predelovalne dejavnosti v Sloveniji se v zadnjih dveh letih soočajo z zmanjšanjem naročil in posledično šibko rastjo dodane vrednosti, kar je posledica izgube konkurenčne prednosti evropske industrije na tujih in delno tudi na domačem trgu. Platformo strateških tehnologij za Evropo STEP generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal vidi kot priložnost za povečanje dodane vrednosti s ciljem dviga delež visokotehnoloških izdelkov na 20 odstotkov v petih letih. Slovenska podjetja po njenih besedah že danes veliko vlagajo v raziskave in razvoj in verjame, da bo ta znesek še naraščal. Zato kot pozitivno ocenjuje ohranitev olajšave za raziskave in razvoj, ki podjetja spodbuja, da res vlagajo več sredstev v ta namen. Glede na to, da bo iz naslova STEP realno imelo dostop največ okoli 500 slovenskih podjetij, je podala štiri priporočila, ki jih naj ministrstvo upošteva pri pripravi razpisov, in sicer: »oblikovanje razpisov z minimalnimi omejitvami, ki bi lahko podjetja ovirale pri dostopu do financiranja; spodbujanje slovenskih podjetij kot vodilnih partnerjev v evropskih projektih, razpis tudi ločenih razpisov izključno za slovenska podjetja ter kombinacijo različnih shem državnih pomoči, kar bi omogočalo bistveno večje investicije.«

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da prihodnja svetovna gospodarska rast ne bo veliko drugačna kot je bila v zadnjem desetletju, nekje pri 3 odstotkih. Azija ostaja glavni generator svetovne rasti. V Evropi je situacija predvsem zaradi visoke krepitve storitev v celoti stabilna, proizvodnja pa se krči. Zaradi nižjih stroškov proizvodnje kot v bolj razvitih državah so razmere in pričakovanja za Slovenijo nekoliko boljša. Je pa naša država izgubila eno od pomembnih konkurenčnih prednosti – stroškovni faktor industrije materialov. Cene električne energije za poslovne odjemalcev v Sloveniji so namreč zdaj enake povprečju EU, medtem ko so bile v preteklosti v poprečju za petino nižje. Slovenska industrija se sooča tudi s pomanjkanjem novih naročil in strukturnimi spremembami v avtomobilski industriji. Te razmere sicer v letu 2024 niso vodile do upada industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, saj je ta narasla za dober odstotek. Razpise na osnovi uredbe STEP vidi Ivanc kot priložnost za hitrejši dvig dodane vrednosti v predelovalnih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Med glavnimi tveganji za slovensko gospodarstvo je izpostavil geopolitično tveganje, zaton globalizacije in carinske vojne ter višje cene surovin.

Na panelu z naslovom Kriza mora biti priložnost so svoja stališča podali dr. Tjaša Redek (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Peter Wostner (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj), dr. Polona Domadenik (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Roswitha Golčer Hrastnik (direktorica Biosistemike) ter Bojan Ivanc (glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije).

Dr. Wostner je izpostavil, da moramo že danes razmišljati o tem, kaj bo prinesla prihodnost čez pet let. Platformo STEP vidi kot korak v pravo smer za Evropo. Če želimo uspešno sodelovati pri strateških tehnologijah na ravni EU, moramo vedeti, katere tehnologije so naša konkurenčna prednost. Uspeh ne bo sektorski, ampak bo odvisen od vlaganj v razvoj in interdisciplinarnega povezovanja. Kitajska je že pred desetimi leti začela vlagati velike vsote v razvoj, danes pa vlaga še več. Ima eno izmed najbolj avtomatiziranih proizvodenj na svetu. Če želimo biti konkurenčni, moramo tudi mi več vlagati v razvoj. Bolj se moramo osredotočiti na prebojne produkte in tehnologije. Opozoril je tudi na zamujanje z razpisi in negotovost, povezano s financiranjem. Že včeraj bi morali objaviti razpis za prebojne tehnologije za naslednjih pet let, da bi podjetja vedela, kdaj lahko računajo na sredstva, je bil jasen.

Dr. Domadenik je poudarila, da moramo izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sodelovanje v širšem ekosistemu. Slovenska podjetja imajo veliko znanja in potenciala, da postanejo partnerji ali celo vodilni partnerji v evropskih projektih. Nišne priložnosti vidi na vseh treh področjih platforme STEP. Po njenem prepričanju imamo podjetja, ki razpolagajo z inovativnimi proizvodi ali storitvami ali pa njihove rešitve znižujejo strateško odvisnost, kar je eden od pogojev sodelovanja v razpisih STEP. Pomembno se ji zdi, da se država osredotoči na ključna področja, kjer bo vlagala v razvoj oz. da bo podprla sektorje, podjetja, ki razvijajo strateške tehnologije in imajo potencial.

Dr. Golčer Hrastnik je izpostavila pomen inovativnosti in povezovanja znanja na evropski ravni. Manjša podjetja imajo težave pri pridobivanju velikih investicij, vendar povezovanje s specialisti iz drugih držav omogoča napredek na področju prebojnih inovacij.

V kontekstu Evrope je Slovenija še vedno relativno ugodna država za proizvodnjo, vendar predvsem za tisto z višjo dodano vrednostjo, meni Bojan Ivanc, ki dodaja, da evropska gospodarstva z različnimi ukrepi poskušajo zaščititi svojo industrijo pred konkurenco, ki jo predstavljajo kitajski proizvajalci na evropskem in tretjih trgih. Platforma STEP bo lahko merljivo pozitivno vplivala na gospodarsko rast, če bo na voljo vsaj 200-300 mio evrov nepovratnih stroškov iz tega naslova.

Dr. Redek je opozorila na problem visokih stroškov energije, ki predstavljajo veliko breme za slovensko industrijo, saj je ta delež v 2022 in 2023 v strukturi prihodkov pomembno porasel. Podjetja veliko vlagajo v zelene tehnologije, da bi zmanjšala stroške energije. To je pomembno tudi z vidika investicijske dejavnosti. Podjetja potrebujejo znanje, kar je ključno gonilo rasti produktivnosti. Model sledenja najboljšim ni najbolj učinkovit. Podjetja, ki zaostajajo v razvoju, bodo morala spremeniti svoj poslovni model. Znanje kot človeški kapital je ključno. Platformo STEP vidi kot dobro priložnost. Pomembno je, da se osredotočimo na strateške prioritete države in podjetij ter vlagamo v razvoj. Kot izziv je izpostavila preveliko regulacijo v Evropi. Podjetja si ne želijo dodatne negotovosti. Potrebujejo predvidljivo okolje. Reforme, ki se pripravljajo, morajo imeti jasno časovnico. Država more imeti vzvode, da podjetjem v času krize pomaga.

O Platformi strateških tehnologij za Evropo

»Cilji platforme STEP so pomembni za slovenske nacionalne gospodarske ambicije, še posebej načrtovano pozicioniranje Slovenije kot novega evropskega središča za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij«, je povedal državni sekretar Matevž Frangež.

Slovenija je na vrsti področij že sedaj pomemben proizvajalec in razvijalec tehnologij, ki so deležne pozornosti platforme STEP, zato imamo dobro priložnost, da z okrepljenim projektnim pristopom postanemo eni izmed boljših pri implementaciji ciljev platforme STEP. Imenovan je bil tudi pristojni nacionalni organ, ki deluje kot glavna kontaktna točka za izvajanje platforme STEP na nacionalni ravni.

S 1. decembrom 2024 je naloge glavne kontaktne točke prevzel Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (Slovenski podjetniški sklad – SPS), kjer je organizirana posebna projektna enota »STEP Slovenija«. »STEP Slovenija postaja osrednje informacijsko stičišče za vse relevantne deležnike STEP platforme in bo v prihodnjih letih nudila podporo za aktivnosti in spodbude na tehnoloških področjih STEP«, je v predstavitvi povedala direktorica SPS mag. Maja Tomanič Vidovič. Osredotočeni bomo k prepoznavanju primernih projektov ter spodbujanju podjetji k prijavi na nacionalne in evropske razpise. Vzpostavljena je že spletna stran www.stepslovenija.si, na kateri je dostopen tudi vprašalnik za preverjanje interesa oziroma pridobivanja informacij o potencialnih prijaviteljih in skladnosti njihovega projekta s pogoji STEP. »Evropa išče razvojne zmagovalce v gospodarstvu, ki jih zaradi trenutnih globalnih razmer nujno potrebuje. Veseli nas, da bo Slovenski podjetniški sklad kot nacionalna kontaktna točka STEP platforme sodeloval pri pomembni nalogi,« je še dodala mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica SPS.

Sredstva za STEP

»Slovenija v okviru STEP želi podpreti ambiciozne projekte, zato si Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj ter drugimi resorji prizadeva za umestitev STEP ukrepov v okvir Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji. Na MGTŠ načrtujemo, da bomo lahko v Programu za STEP ukrepe namenili 80 milijonov EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj«, je predstavila v. d. direktorice Direktorata za razvojna sredstva na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Alenka Marovt. Poleg tega bodo za STEP projekte namenjena tudi sredstva v okviru 5 centraliziranih evropskih programov: Obzorje Evropa, Inovacijski sklad, Digitalna Evropa, Evropski obrambni sklad in progam EU4Health. Projekti, ki bodo na STEP ukrepih v okviru teh centraliziranih programih dosegli pozitivno oceno, bodo označeni s t. i. pečatom suverenosti.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport spodbuja podjetja k prijavi tudi na centralizirane evropske programe. Da bi spodbudili prijave malih in srednje velikih podjetij na program Obzorje Evropa, načrtuje ministrstvo preko SPS v naslednjih mesecih objavo vavčerjev – spodbud male vrednosti prav na tem področju. S sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport načrtuje tri vrste ukrepov:

• javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja in proizvodnje strateških tehnologij in njihovih vrednostnih verig,
• spodbude za podjetja, vključena v pomembne projekt skupnega evropskega interesa,
• spodbude za projekte, ki so na centraliziranih programih prejeli pečat suverenosti.

Generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Jernej Salecl je izpostavil tudi možnost vstopanja ambicioznih podjetij v pomembne projekte skupnega evropskega interesa (IPCEI), saj je to zanje pomembno ne le zaradi izvedenega sofinanciranega projekta pač pa tudi zaradi možnosti povezav z drugimi pomembnimi evropskimi deležniki na posameznem področju in s tem vstopanjem v evropske verige vrednosti. V zvezi z načrtovanim javnim razpisom je povedal, da bodo sredstva namenjena tako za raziskovalno razvojne projekte kot tudi projekte vzpostavitve proizvodnje na področju strateških tehnologij. Pri dodeljevanju sredstev bo pomembna umeščenost projekta v določeno kohezijsko regijo, pri čemer bo več sredstev namenjenih za Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.

Dogodek je potekal v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenskega podjetniškega sklada.

Preberite celotno novico in si oglejte fotografije z dogodka.