Objavljena je vmesna evalvacija izvajanja platforme STEP do marca 2025.

Vmesna evalvacija STEP je pokazala:

– da so države članice integrirale STEP prioritete v njihove programe kohezijske politike in tako mobilizirale približno 6,3 milijarde EUR;

– za STEP cilje je bilo dodeljenih dodatnih 9,5 milijard EUR v okviru EU razpisov;

– največ sredstev se je podelilo za projekte na področju čistih tehnologij v okviru Inovacijskega sklada;

– podeljenih je bilo 190 pečatov suverenosti.

V poročilu so napovedali tudi izboljšave STEP portala, ki bodo olajšale iskanje primernih razpisov za vaše projekte s pomočjo umetne inteligence in “chatbota”.

Izzivi ostajajo na področju usklajenega financiranja strateških tehnologij, saj imajo EU programi financiranja različna pravila, časovnice in kriterije izbora. STEP pečat suverenosti izboljša prepoznavnost projektov, a se mehanizem v praksi še ni izkazal z vidika višjega črpanja sredstev. Posebej težko je zagotoviti (dodatno) finančno podporo projektom, ki so jih prijavili mednarodni konzorciji, saj je potrebna istočasna podpora s strani več organov upravljanja iz vseh držav članic od koder prihajajo projektni partnerji.

Strateško gledano prinaša STEP evropsko dodano vrednost, saj osredotoča sredstva in politike na sektorje in projekte, ki so izjemnega pomena za prihodnjo konkurenčnost in gospodarsko varnost EU. Pomembnost programa STEP potrjuje tudi spreminjajoča se politična agenda. Pobude Komisije v okviru Dogovora o čisti industriji in Kompasa za konkurenčnost odražajo široko soglasje o potrebi po podpori strateških tehnologij z usmerjenimi, usklajenimi naložbami in ukrepi. Izkušnje iz vzpostavitve in izvajanja platforme STEP in omejitve pri reševanju obstoječih izzivov služijo kot podlaga za oblikovanje prihodnjega večletnega finančnega okvira, kot je bilo predvideno v uredbi STEP, zlasti glede oblikovanja prihodnjega financiranja EU za konkurenčnost in ekonomsko kohezivnost.

TUKAJ lahko preberete celotno poročilo.

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) dne 25. julija 2025 v Ur. l. RS št. 56/2025 in na spletni strani SPS objavil nov javni poziv V7 – Vavčer za sofinanciranje priprave projektnih predlogov na razpise podprogramov Evropskega sveta za inovacije (EIC) v okviru programa Obzorje Evropa.

Namen vavčerja je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) k vključevanju v mednarodne projekte prek prijav na razpise podprogramov EIC ter jim omogočiti sofinanciranje stroškov priprave projektnih predlogov za razpis EIC s podporo usposobljenih zunanjih izvajalcev. Cilj je podjetjem pomagati pri pripravi kakovostnih prijav, s čimer se povečujejo njihove možnosti za uspeh na omenjenih mednarodnih razpisih. 

Do sofinanciranja so upravičena podjetja, ki so se v okviru programa Obzorje Evropa že prijavila na razpise podprogramov EIC, in sicer: EIC Pathfinder Open, EIC Pathfinder Challenges, EIC Transition Open, EIC Accelerator Open, EIC Accelerator Challenges ter EIC STEP Scale-up. Upravičene so uspešne prijave, oddane na razpise, odprte v obdobju od 29. oktobra 2024 do vključno 31. decembra 2027.

Podjetja morajo za prijavo na vavčer na mednarodnem ocenjevanju doseči vsaj minimalni prag točk, določen za posamezen kriterij razpisa. V vlogi za pridobitev vavčerja pa morajo priložiti dokazilo o doseženi oceni, t. i. Evaluation Summary Report (ESR). Poleg tega lahko podjetja, ki so bila povabljena na intervju v okviru podprogramov EIC Accelerator Open, EIC Accelerator Challenges ali EIC STEP Scale-up, pridobijo dodatna sredstva preko vavčerja. Za to morajo na SPS oddati dodatno vlogo.

V obdobju od leta 2025 do 2028 je za ta namen na voljo skupno 0,2 mio EUR sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter državnega proračuna. Posamezno podjetje lahko pridobi nepovratna sredstva v višini od najmanj 500,00 EUR do največ 9.999,99 EUR za vse podprograme oziroma sklope aktivnosti skupaj, pri čemer je za vsak podprogram/sklop aktivnosti v javnem pozivu določena zgornja meja sofinanciranja.

SPS omogoča sofinanciranje upravičenih stroškov do največ 60-odstotkov njihove vrednosti. Med upravičene stroške sodijo storitve zunanjih izvajalcev za pripravo projektnega predloga na razpise EIC, pa tudi stroški prevoza (npr. letalske vozovnice) ter stroški nočitev v primeru povabila na intervju v okviru razpisov EIC Accelerator Open, EIC Accelerator Challenges in STEP Scale-up.

Vlogo na javni poziv lahko odda podjetje, ki nastopa bodisi samostojno bodisi, v primeru konzorcija, kot vodilni partner ali konzorcijski partner v projektnem predlogu, prijavljenem na razpis Evropskega sveta za inovacije (EIC).

Program EIC je odlična priložnost za visoko inovativna podjetja, ki razvijajo prebojne tehnologije in izdelke z visoko dodano vrednostjo ter mednarodnim tržnim potencialom. Z vavčerjem V7 lahko podjetja znatno zmanjšajo stroške priprave kakovostnih prijav. V kolikor bo prijavljen projekt na EIC razpis v postopku ocenjevanja izpolnil minimalne zahteve, določene v razpisih za zbiranje predlogov (ne glede na to, ali bo prejel sredstva), mu bo podeljen t. i. STEP Pečat suverenosti, kar bo takemu projektu omogočalo pridobivanje financiranja v drugih instrumentih Unije ali držav članic.

Prijave na poziv so možne izključno prek ePortala SPS na https://eportal.podjetniskisklad.si, in sicer do 31. marca 2028 oziroma do porabe sredstev.

Podjetja lahko pri pripravi vlog in oddaji zahtevkov za izplačilo koristijo tudi brezplačno strokovno pomoč preko mreže SPOT Svetovanje. Za dodatna vprašanja je na voljo tudi SPS, na telefonski številki 02/234-12-60 (od ponedeljka do petka, med 9.00 in 11.00) ali preko elektronske pošte vavcer@podjetniskisklad.si.

Več informacij o javnem pozivu V7 in njegovih pogojih je na voljo na spletni strani SPS.

Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge 1 »Inovacijska družba znanja«, specifičnega cilja RSO1.3 »Krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest v MSP, med drugim s produktivnimi naložbami ESRR«.

Projekt Sustainable Energy Capabilities For Enhanced Military Camps And Operations (akronim SENTINEL) je bil odobren za sofinanciranje s strani Evropskega obrambnega sklada in hkrati prejel STEP pečat. Koordinator projekta je TECES. O projektu smo se pogovarjali z višjo vodjo projektov pri TECES, Aleksandrom Majeričem.

1. Na kratko predstavite projekt Sustainable Energy Capabilities For Enhanced Military Camps And Operations (cilji, aktivnosti, trajanje).

Mednarodni strateški projekt EDF-2024-SENTINEL (Sustainable Energy Capabilities for Enhanced Military Camps and Operations), ki ga kot koordinator vodi TECES, je usmerjen v razvoj naprednih energetskih rešitev za povečanje operativne učinkovitosti, odpornosti in taktične avtonomije vojaških baz. Projekt odgovarja na perečo potrebo po prehodu od odvisnosti od fosilnih goriv k trajnostnim, robustnim in energetsko samozadostnim rešitvam. Projekt financiran s strani Evropskega obrambnega sklada v skupni vrednosti 57M evrov traja 48 mesecev.
Med ključnimi cilji projekta je povečanje operativne učinkovitosti ter taktične avtonomije premestljivih vojaških baz in operacij, zmanjšanje logističnega odtisa ter povečanje učinkovitosti in prilagodljivosti oskrbe z energijo.

2. Katere strateške tehnologije za Evropo boste razvijali v okviru projekta?

V okviru projekta bo razvitih in v sodelovanju z oboroženimi silami testiranih 17 ključnih energetskih zmogljivosti, ki vključujejo napredne energetske tehnologije, izboljšano mobilnost, digitalne energetske rešitve in integracijo pametnih omrežij. V sodelovanju z oboroženimi silami držav EU bo izvedenih 5 demonstracij v obstoječih vojaških bazah različnih velikosti. Vse rešitve bodo testirane v realističnih vojaških scenarijih v različnih podnebnih razmerah (arktično, tropsko, saharsko in celinsko podnebje), kar bo omogočilo validacijo njihove učinkovitosti in robustnosti na terenu.

3. Katere organizacije še sodelujejo v projektu in kakšna znanja prinašajo?

Projekt SENTINEL združuje 41 partnerjev (velika podjetja, mala podjetja, raziskovalne organizacije, inštituti) iz 15 držav, ki skupaj razvijajo energetsko neodvisne in energetsko učinkovite sisteme za premestljive vojaške baze. Partnerji prinašajo širok spekter znanja in kompetenc na področju naprednih energetskih tehnologij, digitalnih rešitev in pametnih omrežij, testiranj in trajnostnih rešitev. TECES je v ta pomemben mednarodni strateški projekt uspešno vključil kar šest slovenskih partnerjev, članov partnerstev TECES: Robotina, Smartis, OneDrone, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

4. Kako dolgo ste pripravljali prijavo projekta in ali ste imeli pri tem kakšno zunanjo pomoč?

Pripravo prijave projekta SENTINEL smo začeli snovati še pred uradno objavo razpisa, saj pozorno spremljamo delovni program Evropskega obrambnega sklada (EDF), ki nakazuje strateške prioritetne teme, kot so energetska odpornost, digitalizacija, umetna inteligenca in nove obrambne tehnologije. Projekt SENTINEL je tudi vsebinsko nadaljevanje projekta INDY, ki je bil odobren za sofinanciranje na pozivu EDF 2021, zaključil pa se je januarja letos.
Prijavo smo oblikovali skupaj z izbrano skupino ključnih evropskih partnerjev, s katerimi nas povezujejo že pretekle uspešne izkušnje in zaupanje. Med njimi so vodilna podjetja in raziskovalne institucije, kot so:

• Rheinmetall (Nemčija),
• THALES (Španija),
• TNO (Nizozemska),
• CEA (Francija).

S temi partnerji smo že odlično sodelovali v okviru strateškega projekta EDF-2021-INDY, ki ga je prav tako koordiniral TECES, ter v okvirju projekta EDF-2021-NOMAD, kjer TECES sodeluje kot partner. Projekt INDY je postavil strateške smernice za razvoj energetsko učinkovitih premestljivih kampov do leta 2050 in predstavljal pomemben temelj za snovanje projekta SENTINEL. Ključ do uspeha je bila usklajena priprava vsebine med vodilnimi raziskovalnimi in industrijskimi partnerji.

5. Kako trenutno poteka vključevanje čistih tehnologij v obrambne verige vrednosti?

Vključevanje trajnostnih, obnovljivih in energetsko učinkovitih tehnologij v obrambne verige vrednosti ne poteka zgolj kot odziv na okoljske zahteve in zaveze k zmanjševanju emisij, temveč predvsem kot odgovor na vedno bolj izrazite potrebe po energetski učinkovitosti, odpornosti in avtonomiji v delovanju obrambnih sistemov. Te tehnologije imajo namreč pomembno vlogo pri povečanju energetske odpornosti objektov, izboljšanju oskrbe z električno energijo v kriznih razmerah ter pri omogočanju neprekinjenega delovanja ključne infrastrukture tudi v primeru prekinitve dobave iz centralnih omrežij. Takšni pristopi presegajo zgolj »zelene cilje« in zmanjšanje izpustov CO2, saj z izboljšano zanesljivostjo delovanja, zniževanjem stroškov oskrbe ter povečanjem samozadostnosti podpirajo evropske strateške interese obrambe in varnosti.