Na srečanju nacionalnih kontaktnih točk STEP iz držav članic EU je Evropska komisija predstavila spremembe platforme STEP z vidika razširitve na četrto tehnološko področje – obrambne tehnologije ter predvideno financiranje prioritet STEP v okviru nove finančne perspektive. Verjetno bo ključen okvir za financiranje STEP platforme po l. 2027 postal Evropski sklad za konkurenčnost.

Med dobrimi praksami je bila izpostavljena Italija, ki je vodilna pri implementaciji STEP, saj je znotraj sredstev za kohezijo do danes reprogramirala 4,1 mrd €. Poudarili so, da je ključno vključevanje praktičnih kriterijev, ki so smiselni za nacionalne trge in absorbijsko zmogljivost države, uporabljati zunanje strokovnjake, koordinirati z EEN, IPCEI in nacionalnimi razvojnimi bankami.

V okviru srečanja je bil napovedan tudi t. i. Scaleup Europe Fund – javno-zasebni sklad za financiranje velikih investicijskih rund (100M €+), namenjen evropskim deeptech scale-up podjetjem, ki bo prav tako podpiral projekte v okviru STEP prioritet.

Naslednje, deveto, srečanje bo predvidoma spletno spomladi 2026.

Obrambne tehnologije, kot so vojaški droni, rakete in tehnologije za elektronsko bojevanje, bodo kmalu upravičene do podpore v okviru platforme STEP. Ko bo konec leta začela veljati sprememba zakonodaje, bo platforma STEP lahko podpirala obrambne tehnologije v okviru vseh programov financiranja EU.

TUKAJ lahko preberete celotno sporočilo za javnost.

V prihodnjih tednih bomo objavili dodatna navodila platforme STEP skupaj s primeri upravičenih tehnologij. Še naprej vabljeni k spremljanju spletne strani!

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport vabi podjetja k izkazu interesa za sodelovanje v pomembnem projektu skupnega evropskega interesa na področju računalniške infrastrukture in k podaji osnovnega projektnega predloga.

Poziv v obliki javnega povabila je namenjen preveritvi interesa slovenskih podjetij za vključitev v skupni projekt evropskega interesa (angleško Important Project of Common European Interest – IPCEI) na področju računalniške infrastrukture (angleško Computing Infrastructures Continuum – CIC), ki se vzpostavlja na evropski ravni in k podaji osnovnega projektnega predloga.

Cilj IPCEI CIC je uvedba suverene računalniške infrastrukture v Evropi, ki jo zagotavlja arhitektura večjega števila ponudnikov, pri čemer poudarek ni omejen na uvajanje rešitev umetne inteligence. Za zagotovitev širših gospodarskih koristi morajo podprti projekti neposredno prispevati k razvoju evropske digitalne verige vrednosti – od izgradnje podatkovnih centrov do zagotavljanja storitev v oblaku.

Projekt IPCEI CIC se osredotoča na dve delovni področji:

• uvedbo in uporabo infrastrukture,
• združevanje (federiranje) in povezovanje v omrežju suverenih čezmejnih medsebojno povezanih infrastruktur na ravni celotne EU, ki delujejo kot računalniški kontinuum.

Poudarjamo, da je IPCEI CIC v procesu vzpostavljanja – pričetek postopka mednarodnega povezovanja (angleško matchmaking) je predviden v drugi četrtini leta 2026. Gre za postopek, ki na podlagi povezovanja in mreženja omogoča vzpostavitve partnerstev med sodelujočimi podjetji za realizacijo IPCEI CIC na posameznem delovnem področju. Postopek povezovanja je nujna faza pri vzpostavljanju in razvoju IPCEI CIC, pri katerem se podjetja povezujejo v konzorcij partnerjev na evropski ravni, glede na projektne predloge in načrtovani razvoj na posameznih delovnih področjih. Podjetja lahko v IPCEI CIC sodelujejo kot direktni ali pridruženi partnerji.

Javno povabilo je za izkaz interesa in oddajo projektnih predlogov odprto do zaključenega povezovanja v IPCEI CIC. Kljub temu podjetjem predlagamo, da izkažejo interes in oddajo projektni predlog do 23. decembra 2025, saj bodo tako lahko vključena v postopek povezovanja v IPCEI CIC že takoj na začetku tega postopka. Sodelovanje pri IPCEI projektih zahteva uporabo angleškega jezika.

Ministrstvo načrtuje tudi informativno srečanje glede IPCEI CIC, datum bo objavljen naknadno znotraj javnega povabila za izkaz interesa.

Podrobnosti javnega povabila so objavljene na spletni strani javnega povabila za izkaz interesa.

Vir: MGTŠ

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport vabi podjetja k izkazu interesa za sodelovanje v pomembnem projektu skupnega evropskega interesa (angleško Important Project of Common European Interest – IPCEI) na področju umetne inteligence in k podaji osnovnega projektnega predloga.

Poziv v obliki javnega povabila je namenjen preveritvi interesa slovenskih podjetij za vključitev v skupni projekt evropskega interesa na področju umetne inteligence IPCEI AI, ki se vzpostavlja na evropski ravni. 

Namen projekta IPCEI AI je razvoj ekosistema umetne inteligence naslednje generacije za Evropsko unijo, ki zagotavlja najnovejše tehnologije učenja in razvoja umetne inteligence. To zahteva varen dostop do visokokakovostnih naborov podatkov in zagotavljanje razpoložljivosti najsodobnejših tehnologij umetne inteligence, s čimer se znatno poveča stopnja sprejemanja rešitev umetne inteligence v evropskih panogah z zagotavljanjem enostavnih aplikacij umetne inteligence z majhnim zagonskim vložkom.

Projekt IPCEI AI se osredotoča na področja:

• razvoj prvega ekosistema umetne inteligence naslednje generacije za EU,
• varen in zaščiten dostop do visokokakovostnih naborov podatkov,
• razvoj naprednih pristopov umetne inteligence kot storitve (angleško AI-as-a-service – AIaaS),
• razvoj skupnega odprtokodnega okvira za zagotavljanje varnosti in visoke interoperabilnosti evropskih rešitev,
• sistematično integracijo modelov umetne inteligence naslednje generacije v aplikacije in storitve medsebojnega povezovanja (na primer telekomunikacijske omrežne storitve),
• vzpostavitev tovarne talentov za umetno inteligenco.

Podjetja lahko v IPCEI AI sodelujejo kot direktni ali pridruženi partnerji, podrobnosti so objavljene znotraj javnega povabila IPCEI AI. 

Poudarjamo, da je IPCEI AI v procesu vzpostavljanja – pričetek postopka mednarodnega povezovanja je predviden v drugi četrtini leta 2026. Gre za postopek, ki na podlagi povezovanja in mreženja omogoča vzpostavitve partnerstev med sodelujočimi podjetji za realizacijo IPCEI AI na posameznem delovnem področju. Postopek povezovanja je nujna faza pri vzpostavljanju in razvoju IPCEI AI, pri katerem se podjetja povezujejo v konzorcij partnerjev na evropski ravni, glede na projektne predloge in načrtovani razvoj na posameznih vsebinskih področjih.

Ministrstvo na podlagi izkaza interesa in podaje osnovnih projektnih predlogov predlaga podjetja za sodelovanje v procesu povezovanja s potencialnimi evropskimi partnerji, ki na ta način vstopijo v proces usklajevanja projektnih predlogov, kar podjetjem omogoča, da se lahko umestijo v eno ali več vsebinskih področij verige vrednosti. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport načrtuje del projektov slovenskih podjetij podpreti kot STEP projekte.

Javno povabilo je za izkaz interesa in oddajo projektnih predlogov odprto do zaključenega povezovanja v IPCEI AI. Kljub temu podjetjem predlagamo, da izkažejo interes in oddajo projektni predlog do 15. decembra 2025, saj bodo tako lahko vključena v postopek povezovanja v IPCEI AI že takoj na začetku tega postopka. Sodelovanje pri IPCEI projektu zahteva uporabo angleškega jezika.

Ministrstvo bo izvedlo tudi informativno srečanje glede IPCEI AI, ki bo potekalo 13. novembra 2025 ob 13.30 v spletni izvedbi preko orodja Microsoft Teams. Povezava do informativnega srečanja glede IPCEI AI. 

Podrobnosti javnega povabila so objavljene na spletni strani javnega povabila za izkaz interesa.

Odprto je javno posvetovanje o prihodnjem predlogu uredbe za biotehnologijo (Biotech Act). Dostopno TUKAJ.

Vabimo vas, da prispevate svoje mnenje! Vsa podana stališča bodo pomagala oblikovati zakonodajo, ki bo določala pogoje za raziskave, razvoj, varnost in uporabo biotehnoloških rešitev v EU.

Posvetovanje je odprto do 10. novembra 2025.

Državni sekretar na MGTŠ, Matevž Frangež, je napovedal, da bo Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) predvidoma novembra objavila prvi nacionalni javni razpisi za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, namenjen vzhodni kohezijski regiji, v višini 60 milijonov evrov. Cilj razpisa je spodbuditi razvoj na področjih, kot so digitalne inovacije, biotehnologija in čiste tehnologije. Namen STEP je zmanjšati strateško odvisnost Evrope, okrepiti njene lastne vrednostne verige in spodbuditi tehnološko suverenost, zlasti na področju naprednih, digitalnih in nizkoogljičnih tehnologij.

Na državni ravni Slovenija za izvajanje programa uporablja sredstva kohezijskih skladov, hkrati pa želi domača podjetja in raziskovalne ustanove spodbuditi k prijavam tudi na evropske razpise v okviru programov EU4Health, Obzorje Evropa, Evropski sklad za inovacije, Evropski obrambni sklad, Digitalna Evropa. V kolikor bo potrjena sprememba Programa Evropske kohezijske politike, ki je trenutno v teku, bo leta 2026 prek javne agencije Aris za Step razpisanih dodatnih 30 milijonov evrov za zahodno kohezijsko regijo.

Vir: Delo

Projekt Pem Fuel Cell Integrated In Hybrid Storage Solution For Local Autonomous Renewable Infrastructures And Community Applications (akronim PILARICA) je prejel STEP pečat. O projektu smo se pogovarjali z direktorjem slovenskega podjetja OFFSET Energy, Sašom Brusem. V projektnemu predlogu so nastopali kot partnerji, a projekt žal ni dobil odobreno financiranje. Ker pa je projekt pridobil pečat, mu je omogočeno financiranje iz drugih instrumentov Unije oziroma držav članic.

1. Na kratko predstavite projekt (cilji, aktivnosti, trajanje).

 Cilj projekta je razvoj inovativnega hibridnega hranilnika z uporabo vodikovih gorivnih celic PEM ter umeščanje v prostor (razvojni inženiring) na dveh strateško zanimivih lokacijah – sistem daljinskega ogrevanja ter industrijska cona. Projekt PILARICA (pila je v španščini sklop [gorivne celice]) traja 48 mesecev ter vključuje 14 partnerjev iz 6 držav.

2. Katere strateške tehnologije za Evropo boste razvijali v okviru projekta?

Jedro projekta predstavljajo vodikove tehnologije, ki pa jih z uporabo naprednih digitalnih orodij integriramo v večnivojski kogeneracijski sistem. Na ta način vzpostavimo energetsko prožen modul, ki učinkovito izrablja odpadno toploto procesa. Razvojni inženiring skrbi za povratno zanko s terena in tako zagotavlja izrabo vseh proizvedenih količin (elektrika, toplota, voda), kar pomeni minimalne izgube ter sinergijo v lokalnem ekosistemu: od lokalne proizvodnje zelenega vodika (solastnik 8.75MW elektrolizerja partner v projektu), sezonske hrambe, odjem toplote (daljinski sistem ogrevanja, proizvodnja betona, avtopralnica), odjem električne energije ter prožnosti (proizvodnja betona, avtopralnica, lokalna energetska skupnost, distribucija), odjem čiste vode (proizvodnja betona, avtopralnica) ter na koncu povratna zanka z lokalno proizvodnjo iz obnovljivih virov teh istih odjemalcev. Prav za vodenje in upravljanje takšnega večsektorskega integriranega sistema je v projektu zadolženo podjetje OFFSET Energy.

3. Kako dolgo ste pripravljali prijavo projekta in ali ste imeli pri tem kakšno zunanjo pomoč?

Projekt smo pripravljali skupno okoli 4 mesece bruto. Gre pa za dobro utečen konzorcij jedrnih partnerjev, kar močno skrajša postopek priprave. Za koordinacijo priprave projekta smo najeli zunanjo agencijo, s katero redno sodelujemo.

4. Kakšne so vaše izkušnje na področju razvoja čistih tehnologij? Kakšno podporo bi potrebovali za hitrejšo pot do trga?

Posebno kompleksni sistemi, s katerimi se naše podjetje tudi največ ukvarja, zahtevajo sinergijo in aktivno udeležbo množice različnih igralcev. Šele takrat se lahko takšna zgodba začne. Pri vodiku je to še posebej očitno, kar je tudi razlog za pogosto diskreditacijo v smislu velikih izgub oz. slabe učinkovitosti. Za zeleni vodik potrebujemo obnovljive vire energije, elektrolizer, komprimiranje, hrambo, transport ter končno uporabo. Naš pristop, tako poslovno, kot tudi tehnološko, vedno prioritizira lokalno izrabo – to pomeni, da se poskusimo izogniti dolgim transportom (tako energije, kot vodika samega) z inovativnim umeščanjem na strateške lokacije. Na ta način močno zmanjšamo prenosne izgube. Druga pomembna komponenta pa so procesne izgube (večinoma odpadna toplota), kjer z gradnjo lokalnega ekosistema poskušamo zagotoviti čimvečji odjem le-teh. Poleg primera iz projekta PILARICA se tu najdejo tudi sinergije pri proizvodnji vodika – odpadno toploto (ki je lahko tudi med 20 % in 30 %) lahko prevzame sosednja čistilna naprava za svoj proces. Še več – le-ta za delovanje potrebuje tudi kisik, ki prav tako nastane pri procesu elektrolize. Skratka, stranski produkti, ki jih ne naslovimo, postanejo izgube in nam tako zmanjšujejo učinkovitost ter posledično ekonomiko delovanja sistema.

Za vzpostavitev takšnega ekosistema je potrebno izjemno veliko politične ter poslovne podpore lokalnega okolja. Tudi mentaliteta prebivalstva ni vedno naklonjena takšnim kooperacijam (»Naj sosedu krava crkne.«). Potrebno pa se je zavedati, da zelene tehnologije niso univerzalno aplikabilne – lastnosti, zmožnosti in potrebe lokalnega okolja so ključnega pomena za implementacijo novitet.

Evropska komisija je 25. 9. 2025 objavila drugi zaporedni razpis za prijavo strateških projektov skladno z uredbo 2024/1252/EU o kritičnih surovinah (Critial Raw Materials Act – CRMA). Razpis se nanaša na projekte vzdolž celotne vrednostne verige kritičnih surovin (pridobivanje, procesiranje, substitucija, recikliranje).

Rok za prijavo projektov je 15. 1. 2026. Merila za priznavanje različnih kategorij projektov so določena v členu 6 in Prilogi III k sporazumu CRMA. Strateški projekti se lahko izvajajo tako v Uniji kot v tretjih državah.

V skladu s členom 7(1) uredbe CRMA morajo vloge za priznanje strateškega projekta kritičnih surovin predložiti nosilci projektov Evropski komisiji. Vloga mora vsebovati dokumente in informacije, navedene v tej določbi uredbe CRMA.

Webinar v zvezi s tem razpisom bo potekal 9. 10. 2025 od 15.00 do 17.00, registracija je na voljo TUKAJ.

Smernice za prijavitelje:
https://single-market-economy.ec.europa.eu/sectors/raw-materials/areas-specific-interest/critical-raw-materials/strategic-projects-under-crma/guide-applicants_en

Pogosto zastavljena vprašanja:
https://single-market-economy.ec.europa.eu/sectors/raw-materials/areas-specific-interest/critical-raw-materials/strategic-projects-under-crma/faq_en

Objavljena je vmesna evalvacija izvajanja platforme STEP do marca 2025.

Vmesna evalvacija STEP je pokazala:

– da so države članice integrirale STEP prioritete v njihove programe kohezijske politike in tako mobilizirale približno 6,3 milijarde EUR;

– za STEP cilje je bilo dodeljenih dodatnih 9,5 milijard EUR v okviru EU razpisov;

– največ sredstev se je podelilo za projekte na področju čistih tehnologij v okviru Inovacijskega sklada;

– podeljenih je bilo 190 pečatov suverenosti.

V poročilu so napovedali tudi izboljšave STEP portala, ki bodo olajšale iskanje primernih razpisov za vaše projekte s pomočjo umetne inteligence in “chatbota”.

Izzivi ostajajo na področju usklajenega financiranja strateških tehnologij, saj imajo EU programi financiranja različna pravila, časovnice in kriterije izbora. STEP pečat suverenosti izboljša prepoznavnost projektov, a se mehanizem v praksi še ni izkazal z vidika višjega črpanja sredstev. Posebej težko je zagotoviti (dodatno) finančno podporo projektom, ki so jih prijavili mednarodni konzorciji, saj je potrebna istočasna podpora s strani več organov upravljanja iz vseh držav članic od koder prihajajo projektni partnerji.

Strateško gledano prinaša STEP evropsko dodano vrednost, saj osredotoča sredstva in politike na sektorje in projekte, ki so izjemnega pomena za prihodnjo konkurenčnost in gospodarsko varnost EU. Pomembnost programa STEP potrjuje tudi spreminjajoča se politična agenda. Pobude Komisije v okviru Dogovora o čisti industriji in Kompasa za konkurenčnost odražajo široko soglasje o potrebi po podpori strateških tehnologij z usmerjenimi, usklajenimi naložbami in ukrepi. Izkušnje iz vzpostavitve in izvajanja platforme STEP in omejitve pri reševanju obstoječih izzivov služijo kot podlaga za oblikovanje prihodnjega večletnega finančnega okvira, kot je bilo predvideno v uredbi STEP, zlasti glede oblikovanja prihodnjega financiranja EU za konkurenčnost in ekonomsko kohezivnost.

TUKAJ lahko preberete celotno poročilo.

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) dne 25. julija 2025 v Ur. l. RS št. 56/2025 in na spletni strani SPS objavil nov javni poziv V7 – Vavčer za sofinanciranje priprave projektnih predlogov na razpise podprogramov Evropskega sveta za inovacije (EIC) v okviru programa Obzorje Evropa.

Namen vavčerja je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) k vključevanju v mednarodne projekte prek prijav na razpise podprogramov EIC ter jim omogočiti sofinanciranje stroškov priprave projektnih predlogov za razpis EIC s podporo usposobljenih zunanjih izvajalcev. Cilj je podjetjem pomagati pri pripravi kakovostnih prijav, s čimer se povečujejo njihove možnosti za uspeh na omenjenih mednarodnih razpisih. 

Do sofinanciranja so upravičena podjetja, ki so se v okviru programa Obzorje Evropa že prijavila na razpise podprogramov EIC, in sicer: EIC Pathfinder Open, EIC Pathfinder Challenges, EIC Transition Open, EIC Accelerator Open, EIC Accelerator Challenges ter EIC STEP Scale-up. Upravičene so uspešne prijave, oddane na razpise, odprte v obdobju od 29. oktobra 2024 do vključno 31. decembra 2027.

Podjetja morajo za prijavo na vavčer na mednarodnem ocenjevanju doseči vsaj minimalni prag točk, določen za posamezen kriterij razpisa. V vlogi za pridobitev vavčerja pa morajo priložiti dokazilo o doseženi oceni, t. i. Evaluation Summary Report (ESR). Poleg tega lahko podjetja, ki so bila povabljena na intervju v okviru podprogramov EIC Accelerator Open, EIC Accelerator Challenges ali EIC STEP Scale-up, pridobijo dodatna sredstva preko vavčerja. Za to morajo na SPS oddati dodatno vlogo.

V obdobju od leta 2025 do 2028 je za ta namen na voljo skupno 0,2 mio EUR sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter državnega proračuna. Posamezno podjetje lahko pridobi nepovratna sredstva v višini od najmanj 500,00 EUR do največ 9.999,99 EUR za vse podprograme oziroma sklope aktivnosti skupaj, pri čemer je za vsak podprogram/sklop aktivnosti v javnem pozivu določena zgornja meja sofinanciranja.

SPS omogoča sofinanciranje upravičenih stroškov do največ 60-odstotkov njihove vrednosti. Med upravičene stroške sodijo storitve zunanjih izvajalcev za pripravo projektnega predloga na razpise EIC, pa tudi stroški prevoza (npr. letalske vozovnice) ter stroški nočitev v primeru povabila na intervju v okviru razpisov EIC Accelerator Open, EIC Accelerator Challenges in STEP Scale-up.

Vlogo na javni poziv lahko odda podjetje, ki nastopa bodisi samostojno bodisi, v primeru konzorcija, kot vodilni partner ali konzorcijski partner v projektnem predlogu, prijavljenem na razpis Evropskega sveta za inovacije (EIC).

Program EIC je odlična priložnost za visoko inovativna podjetja, ki razvijajo prebojne tehnologije in izdelke z visoko dodano vrednostjo ter mednarodnim tržnim potencialom. Z vavčerjem V7 lahko podjetja znatno zmanjšajo stroške priprave kakovostnih prijav. V kolikor bo prijavljen projekt na EIC razpis v postopku ocenjevanja izpolnil minimalne zahteve, določene v razpisih za zbiranje predlogov (ne glede na to, ali bo prejel sredstva), mu bo podeljen t. i. STEP Pečat suverenosti, kar bo takemu projektu omogočalo pridobivanje financiranja v drugih instrumentih Unije ali držav članic.

Prijave na poziv so možne izključno prek ePortala SPS na https://eportal.podjetniskisklad.si, in sicer do 31. marca 2028 oziroma do porabe sredstev.

Podjetja lahko pri pripravi vlog in oddaji zahtevkov za izplačilo koristijo tudi brezplačno strokovno pomoč preko mreže SPOT Svetovanje. Za dodatna vprašanja je na voljo tudi SPS, na telefonski številki 02/234-12-60 (od ponedeljka do petka, med 9.00 in 11.00) ali preko elektronske pošte vavcer@podjetniskisklad.si.

Več informacij o javnem pozivu V7 in njegovih pogojih je na voljo na spletni strani SPS.

Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge 1 »Inovacijska družba znanja«, specifičnega cilja RSO1.3 »Krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest v MSP, med drugim s produktivnimi naložbami ESRR«.