Državni sekretar na MGTŠ, Matevž Frangež, je napovedal, da bo Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) predvidoma novembra objavila prvi nacionalni javni razpisi za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, namenjen vzhodni kohezijski regiji, v višini 60 milijonov evrov. Cilj razpisa je spodbuditi razvoj na področjih, kot so digitalne inovacije, biotehnologija in čiste tehnologije. Namen STEP je zmanjšati strateško odvisnost Evrope, okrepiti njene lastne vrednostne verige in spodbuditi tehnološko suverenost, zlasti na področju naprednih, digitalnih in nizkoogljičnih tehnologij.

Na državni ravni Slovenija za izvajanje programa uporablja sredstva kohezijskih skladov, hkrati pa želi domača podjetja in raziskovalne ustanove spodbuditi k prijavam tudi na evropske razpise v okviru programov EU4Health, Obzorje Evropa, Evropski sklad za inovacije, Evropski obrambni sklad, Digitalna Evropa. V kolikor bo potrjena sprememba Programa Evropske kohezijske politike, ki je trenutno v teku, bo leta 2026 prek javne agencije Aris za Step razpisanih dodatnih 30 milijonov evrov za zahodno kohezijsko regijo.

Vir: Delo

Projekt Pem Fuel Cell Integrated In Hybrid Storage Solution For Local Autonomous Renewable Infrastructures And Community Applications (akronim PILARICA) je prejel STEP pečat. O projektu smo se pogovarjali z direktorjem slovenskega podjetja OFFSET Energy, Sašom Brusem. V projektnemu predlogu so nastopali kot partnerji, a projekt žal ni dobil odobreno financiranje. Ker pa je projekt pridobil pečat, mu je omogočeno financiranje iz drugih instrumentov Unije oziroma držav članic.

1. Na kratko predstavite projekt (cilji, aktivnosti, trajanje).

 Cilj projekta je razvoj inovativnega hibridnega hranilnika z uporabo vodikovih gorivnih celic PEM ter umeščanje v prostor (razvojni inženiring) na dveh strateško zanimivih lokacijah – sistem daljinskega ogrevanja ter industrijska cona. Projekt PILARICA (pila je v španščini sklop [gorivne celice]) traja 48 mesecev ter vključuje 14 partnerjev iz 6 držav.

2. Katere strateške tehnologije za Evropo boste razvijali v okviru projekta?

Jedro projekta predstavljajo vodikove tehnologije, ki pa jih z uporabo naprednih digitalnih orodij integriramo v večnivojski kogeneracijski sistem. Na ta način vzpostavimo energetsko prožen modul, ki učinkovito izrablja odpadno toploto procesa. Razvojni inženiring skrbi za povratno zanko s terena in tako zagotavlja izrabo vseh proizvedenih količin (elektrika, toplota, voda), kar pomeni minimalne izgube ter sinergijo v lokalnem ekosistemu: od lokalne proizvodnje zelenega vodika (solastnik 8.75MW elektrolizerja partner v projektu), sezonske hrambe, odjem toplote (daljinski sistem ogrevanja, proizvodnja betona, avtopralnica), odjem električne energije ter prožnosti (proizvodnja betona, avtopralnica, lokalna energetska skupnost, distribucija), odjem čiste vode (proizvodnja betona, avtopralnica) ter na koncu povratna zanka z lokalno proizvodnjo iz obnovljivih virov teh istih odjemalcev. Prav za vodenje in upravljanje takšnega večsektorskega integriranega sistema je v projektu zadolženo podjetje OFFSET Energy.

3. Kako dolgo ste pripravljali prijavo projekta in ali ste imeli pri tem kakšno zunanjo pomoč?

Projekt smo pripravljali skupno okoli 4 mesece bruto. Gre pa za dobro utečen konzorcij jedrnih partnerjev, kar močno skrajša postopek priprave. Za koordinacijo priprave projekta smo najeli zunanjo agencijo, s katero redno sodelujemo.

4. Kakšne so vaše izkušnje na področju razvoja čistih tehnologij? Kakšno podporo bi potrebovali za hitrejšo pot do trga?

Posebno kompleksni sistemi, s katerimi se naše podjetje tudi največ ukvarja, zahtevajo sinergijo in aktivno udeležbo množice različnih igralcev. Šele takrat se lahko takšna zgodba začne. Pri vodiku je to še posebej očitno, kar je tudi razlog za pogosto diskreditacijo v smislu velikih izgub oz. slabe učinkovitosti. Za zeleni vodik potrebujemo obnovljive vire energije, elektrolizer, komprimiranje, hrambo, transport ter končno uporabo. Naš pristop, tako poslovno, kot tudi tehnološko, vedno prioritizira lokalno izrabo – to pomeni, da se poskusimo izogniti dolgim transportom (tako energije, kot vodika samega) z inovativnim umeščanjem na strateške lokacije. Na ta način močno zmanjšamo prenosne izgube. Druga pomembna komponenta pa so procesne izgube (večinoma odpadna toplota), kjer z gradnjo lokalnega ekosistema poskušamo zagotoviti čimvečji odjem le-teh. Poleg primera iz projekta PILARICA se tu najdejo tudi sinergije pri proizvodnji vodika – odpadno toploto (ki je lahko tudi med 20 % in 30 %) lahko prevzame sosednja čistilna naprava za svoj proces. Še več – le-ta za delovanje potrebuje tudi kisik, ki prav tako nastane pri procesu elektrolize. Skratka, stranski produkti, ki jih ne naslovimo, postanejo izgube in nam tako zmanjšujejo učinkovitost ter posledično ekonomiko delovanja sistema.

Za vzpostavitev takšnega ekosistema je potrebno izjemno veliko politične ter poslovne podpore lokalnega okolja. Tudi mentaliteta prebivalstva ni vedno naklonjena takšnim kooperacijam (»Naj sosedu krava crkne.«). Potrebno pa se je zavedati, da zelene tehnologije niso univerzalno aplikabilne – lastnosti, zmožnosti in potrebe lokalnega okolja so ključnega pomena za implementacijo novitet.

Evropska komisija je 25. 9. 2025 objavila drugi zaporedni razpis za prijavo strateških projektov skladno z uredbo 2024/1252/EU o kritičnih surovinah (Critial Raw Materials Act – CRMA). Razpis se nanaša na projekte vzdolž celotne vrednostne verige kritičnih surovin (pridobivanje, procesiranje, substitucija, recikliranje).

Rok za prijavo projektov je 15. 1. 2026. Merila za priznavanje različnih kategorij projektov so določena v členu 6 in Prilogi III k sporazumu CRMA. Strateški projekti se lahko izvajajo tako v Uniji kot v tretjih državah.

V skladu s členom 7(1) uredbe CRMA morajo vloge za priznanje strateškega projekta kritičnih surovin predložiti nosilci projektov Evropski komisiji. Vloga mora vsebovati dokumente in informacije, navedene v tej določbi uredbe CRMA.

Webinar v zvezi s tem razpisom bo potekal 9. 10. 2025 od 15.00 do 17.00, registracija je na voljo TUKAJ.

Smernice za prijavitelje:
https://single-market-economy.ec.europa.eu/sectors/raw-materials/areas-specific-interest/critical-raw-materials/strategic-projects-under-crma/guide-applicants_en

Pogosto zastavljena vprašanja:
https://single-market-economy.ec.europa.eu/sectors/raw-materials/areas-specific-interest/critical-raw-materials/strategic-projects-under-crma/faq_en

Objavljena je vmesna evalvacija izvajanja platforme STEP do marca 2025.

Vmesna evalvacija STEP je pokazala:

– da so države članice integrirale STEP prioritete v njihove programe kohezijske politike in tako mobilizirale približno 6,3 milijarde EUR;

– za STEP cilje je bilo dodeljenih dodatnih 9,5 milijard EUR v okviru EU razpisov;

– največ sredstev se je podelilo za projekte na področju čistih tehnologij v okviru Inovacijskega sklada;

– podeljenih je bilo 190 pečatov suverenosti.

V poročilu so napovedali tudi izboljšave STEP portala, ki bodo olajšale iskanje primernih razpisov za vaše projekte s pomočjo umetne inteligence in “chatbota”.

Izzivi ostajajo na področju usklajenega financiranja strateških tehnologij, saj imajo EU programi financiranja različna pravila, časovnice in kriterije izbora. STEP pečat suverenosti izboljša prepoznavnost projektov, a se mehanizem v praksi še ni izkazal z vidika višjega črpanja sredstev. Posebej težko je zagotoviti (dodatno) finančno podporo projektom, ki so jih prijavili mednarodni konzorciji, saj je potrebna istočasna podpora s strani več organov upravljanja iz vseh držav članic od koder prihajajo projektni partnerji.

Strateško gledano prinaša STEP evropsko dodano vrednost, saj osredotoča sredstva in politike na sektorje in projekte, ki so izjemnega pomena za prihodnjo konkurenčnost in gospodarsko varnost EU. Pomembnost programa STEP potrjuje tudi spreminjajoča se politična agenda. Pobude Komisije v okviru Dogovora o čisti industriji in Kompasa za konkurenčnost odražajo široko soglasje o potrebi po podpori strateških tehnologij z usmerjenimi, usklajenimi naložbami in ukrepi. Izkušnje iz vzpostavitve in izvajanja platforme STEP in omejitve pri reševanju obstoječih izzivov služijo kot podlaga za oblikovanje prihodnjega večletnega finančnega okvira, kot je bilo predvideno v uredbi STEP, zlasti glede oblikovanja prihodnjega financiranja EU za konkurenčnost in ekonomsko kohezivnost.

TUKAJ lahko preberete celotno poročilo.

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) dne 25. julija 2025 v Ur. l. RS št. 56/2025 in na spletni strani SPS objavil nov javni poziv V7 – Vavčer za sofinanciranje priprave projektnih predlogov na razpise podprogramov Evropskega sveta za inovacije (EIC) v okviru programa Obzorje Evropa.

Namen vavčerja je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) k vključevanju v mednarodne projekte prek prijav na razpise podprogramov EIC ter jim omogočiti sofinanciranje stroškov priprave projektnih predlogov za razpis EIC s podporo usposobljenih zunanjih izvajalcev. Cilj je podjetjem pomagati pri pripravi kakovostnih prijav, s čimer se povečujejo njihove možnosti za uspeh na omenjenih mednarodnih razpisih. 

Do sofinanciranja so upravičena podjetja, ki so se v okviru programa Obzorje Evropa že prijavila na razpise podprogramov EIC, in sicer: EIC Pathfinder Open, EIC Pathfinder Challenges, EIC Transition Open, EIC Accelerator Open, EIC Accelerator Challenges ter EIC STEP Scale-up. Upravičene so uspešne prijave, oddane na razpise, odprte v obdobju od 29. oktobra 2024 do vključno 31. decembra 2027.

Podjetja morajo za prijavo na vavčer na mednarodnem ocenjevanju doseči vsaj minimalni prag točk, določen za posamezen kriterij razpisa. V vlogi za pridobitev vavčerja pa morajo priložiti dokazilo o doseženi oceni, t. i. Evaluation Summary Report (ESR). Poleg tega lahko podjetja, ki so bila povabljena na intervju v okviru podprogramov EIC Accelerator Open, EIC Accelerator Challenges ali EIC STEP Scale-up, pridobijo dodatna sredstva preko vavčerja. Za to morajo na SPS oddati dodatno vlogo.

V obdobju od leta 2025 do 2028 je za ta namen na voljo skupno 0,2 mio EUR sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter državnega proračuna. Posamezno podjetje lahko pridobi nepovratna sredstva v višini od najmanj 500,00 EUR do največ 9.999,99 EUR za vse podprograme oziroma sklope aktivnosti skupaj, pri čemer je za vsak podprogram/sklop aktivnosti v javnem pozivu določena zgornja meja sofinanciranja.

SPS omogoča sofinanciranje upravičenih stroškov do največ 60-odstotkov njihove vrednosti. Med upravičene stroške sodijo storitve zunanjih izvajalcev za pripravo projektnega predloga na razpise EIC, pa tudi stroški prevoza (npr. letalske vozovnice) ter stroški nočitev v primeru povabila na intervju v okviru razpisov EIC Accelerator Open, EIC Accelerator Challenges in STEP Scale-up.

Vlogo na javni poziv lahko odda podjetje, ki nastopa bodisi samostojno bodisi, v primeru konzorcija, kot vodilni partner ali konzorcijski partner v projektnem predlogu, prijavljenem na razpis Evropskega sveta za inovacije (EIC).

Program EIC je odlična priložnost za visoko inovativna podjetja, ki razvijajo prebojne tehnologije in izdelke z visoko dodano vrednostjo ter mednarodnim tržnim potencialom. Z vavčerjem V7 lahko podjetja znatno zmanjšajo stroške priprave kakovostnih prijav. V kolikor bo prijavljen projekt na EIC razpis v postopku ocenjevanja izpolnil minimalne zahteve, določene v razpisih za zbiranje predlogov (ne glede na to, ali bo prejel sredstva), mu bo podeljen t. i. STEP Pečat suverenosti, kar bo takemu projektu omogočalo pridobivanje financiranja v drugih instrumentih Unije ali držav članic.

Prijave na poziv so možne izključno prek ePortala SPS na https://eportal.podjetniskisklad.si, in sicer do 31. marca 2028 oziroma do porabe sredstev.

Podjetja lahko pri pripravi vlog in oddaji zahtevkov za izplačilo koristijo tudi brezplačno strokovno pomoč preko mreže SPOT Svetovanje. Za dodatna vprašanja je na voljo tudi SPS, na telefonski številki 02/234-12-60 (od ponedeljka do petka, med 9.00 in 11.00) ali preko elektronske pošte vavcer@podjetniskisklad.si.

Več informacij o javnem pozivu V7 in njegovih pogojih je na voljo na spletni strani SPS.

Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge 1 »Inovacijska družba znanja«, specifičnega cilja RSO1.3 »Krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest v MSP, med drugim s produktivnimi naložbami ESRR«.

Projekt Sustainable Energy Capabilities For Enhanced Military Camps And Operations (akronim SENTINEL) je bil odobren za sofinanciranje s strani Evropskega obrambnega sklada in hkrati prejel STEP pečat. Koordinator projekta je TECES. O projektu smo se pogovarjali z višjo vodjo projektov pri TECES, Aleksandrom Majeričem.

1. Na kratko predstavite projekt Sustainable Energy Capabilities For Enhanced Military Camps And Operations (cilji, aktivnosti, trajanje).

Mednarodni strateški projekt EDF-2024-SENTINEL (Sustainable Energy Capabilities for Enhanced Military Camps and Operations), ki ga kot koordinator vodi TECES, je usmerjen v razvoj naprednih energetskih rešitev za povečanje operativne učinkovitosti, odpornosti in taktične avtonomije vojaških baz. Projekt odgovarja na perečo potrebo po prehodu od odvisnosti od fosilnih goriv k trajnostnim, robustnim in energetsko samozadostnim rešitvam. Projekt financiran s strani Evropskega obrambnega sklada v skupni vrednosti 57M evrov traja 48 mesecev.
Med ključnimi cilji projekta je povečanje operativne učinkovitosti ter taktične avtonomije premestljivih vojaških baz in operacij, zmanjšanje logističnega odtisa ter povečanje učinkovitosti in prilagodljivosti oskrbe z energijo.

2. Katere strateške tehnologije za Evropo boste razvijali v okviru projekta?

V okviru projekta bo razvitih in v sodelovanju z oboroženimi silami testiranih 17 ključnih energetskih zmogljivosti, ki vključujejo napredne energetske tehnologije, izboljšano mobilnost, digitalne energetske rešitve in integracijo pametnih omrežij. V sodelovanju z oboroženimi silami držav EU bo izvedenih 5 demonstracij v obstoječih vojaških bazah različnih velikosti. Vse rešitve bodo testirane v realističnih vojaških scenarijih v različnih podnebnih razmerah (arktično, tropsko, saharsko in celinsko podnebje), kar bo omogočilo validacijo njihove učinkovitosti in robustnosti na terenu.

3. Katere organizacije še sodelujejo v projektu in kakšna znanja prinašajo?

Projekt SENTINEL združuje 41 partnerjev (velika podjetja, mala podjetja, raziskovalne organizacije, inštituti) iz 15 držav, ki skupaj razvijajo energetsko neodvisne in energetsko učinkovite sisteme za premestljive vojaške baze. Partnerji prinašajo širok spekter znanja in kompetenc na področju naprednih energetskih tehnologij, digitalnih rešitev in pametnih omrežij, testiranj in trajnostnih rešitev. TECES je v ta pomemben mednarodni strateški projekt uspešno vključil kar šest slovenskih partnerjev, članov partnerstev TECES: Robotina, Smartis, OneDrone, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

4. Kako dolgo ste pripravljali prijavo projekta in ali ste imeli pri tem kakšno zunanjo pomoč?

Pripravo prijave projekta SENTINEL smo začeli snovati še pred uradno objavo razpisa, saj pozorno spremljamo delovni program Evropskega obrambnega sklada (EDF), ki nakazuje strateške prioritetne teme, kot so energetska odpornost, digitalizacija, umetna inteligenca in nove obrambne tehnologije. Projekt SENTINEL je tudi vsebinsko nadaljevanje projekta INDY, ki je bil odobren za sofinanciranje na pozivu EDF 2021, zaključil pa se je januarja letos.
Prijavo smo oblikovali skupaj z izbrano skupino ključnih evropskih partnerjev, s katerimi nas povezujejo že pretekle uspešne izkušnje in zaupanje. Med njimi so vodilna podjetja in raziskovalne institucije, kot so:

• Rheinmetall (Nemčija),
• THALES (Španija),
• TNO (Nizozemska),
• CEA (Francija).

S temi partnerji smo že odlično sodelovali v okviru strateškega projekta EDF-2021-INDY, ki ga je prav tako koordiniral TECES, ter v okvirju projekta EDF-2021-NOMAD, kjer TECES sodeluje kot partner. Projekt INDY je postavil strateške smernice za razvoj energetsko učinkovitih premestljivih kampov do leta 2050 in predstavljal pomemben temelj za snovanje projekta SENTINEL. Ključ do uspeha je bila usklajena priprava vsebine med vodilnimi raziskovalnimi in industrijskimi partnerji.

5. Kako trenutno poteka vključevanje čistih tehnologij v obrambne verige vrednosti?

Vključevanje trajnostnih, obnovljivih in energetsko učinkovitih tehnologij v obrambne verige vrednosti ne poteka zgolj kot odziv na okoljske zahteve in zaveze k zmanjševanju emisij, temveč predvsem kot odgovor na vedno bolj izrazite potrebe po energetski učinkovitosti, odpornosti in avtonomiji v delovanju obrambnih sistemov. Te tehnologije imajo namreč pomembno vlogo pri povečanju energetske odpornosti objektov, izboljšanju oskrbe z električno energijo v kriznih razmerah ter pri omogočanju neprekinjenega delovanja ključne infrastrukture tudi v primeru prekinitve dobave iz centralnih omrežij. Takšni pristopi presegajo zgolj »zelene cilje« in zmanjšanje izpustov CO2, saj z izboljšano zanesljivostjo delovanja, zniževanjem stroškov oskrbe ter povečanjem samozadostnosti podpirajo evropske strateške interese obrambe in varnosti.

EIC STEP Scale Up je nova evropska shema vlaganj, namenjena podjetjem z visokim potencialom rasti na tehnoloških področjih STEP (čiste, bio in digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije). Podjetja lahko pridobijo kapitalsko naložbo v višini od 10 do 30 milijonov EUR, ob tem pa dostopajo do mreže globalnih partnerjev, mentorjev in investitorjev. Prijave so odprte skozi vse leto, pogoj pa je že zagotovljen interes tržnega investitorja za vsaj 20% investicijskega kroga.

Ključne značilnosti razpisa:

• Financiranje: Izključno kapitalske naložbe (equity only) v višini od 10 do 30 milijonov EUR na podjetje.

• Proračun: Skupni proračun za leto 2025 znaša 300 milijonov EUR.

• Upravičenci: Posamezna MSP ali t.i. “small mid-caps” (do 499 zaposlenih) iz držav članic EU ali pridruženih držav. Prijavo lahko odda tudi investitor v imenu podjetja.

• Pogoji: Podjetje mora že imeti potrjen interes tržnega investitorja, ki zagotavlja vsaj 20% ciljanega investicijskega kroga.

• Področja: Digitalne in globoke tehnologije, čiste tehnologije, biotehnologije.

• Postopek prijave: Prijava je možna kadarkoli prek Funding & Tenders Portala. Potrebna je oddaja poslovnega načrta, pitch-decka, pred-zaveze investitorja in izjave o lastništvu.

• Dodatna podpora: Dostop do EIC Business Acceleration Services (BAS), globalnih partnerjev, mentorjev, strokovnjakov in inovacijske skupnosti.

• STEP Seal: Podjetja, ki dosežejo prag evalvacije, prejmejo STEP Seal, ki olajša dostop do dodatnih virov financiranja in investitorjev.

• Rok prijave: Prijave so odprte ves čas, ni določenega enega roka.

Več informacij na spletni strani EIC.

Za dodatna vprašanja, vljudno vabljeni, da nas kontaktirate!

Ponosni smo, da imamo v Sloveniji novo serijo pečatov STEP, v okviru razpisov Evropskega obrambnega sklada (EDF).

Evropski obrambni sklad (EDF) je program financiranja EU, ki podpira podjetja v državah članicah pri razvoju konkurenčnih obrambnih projektov. Ta sveženj pečatov STEP se podeljuje za projekte, ki so bili prijavljeni na razpis v okviru delovnega programa EDF 2024 in zajemajo široko paleto bojnih, komunikacijskih, kvantnih tehnologij in tehnologij umetne inteligence, pa tudi robotske sisteme in orodja za nujne medicinske primere.

Med prejemniki sredstev so projekti, ki so prejeli EU (so)financiranje pa tudi takšni, ki sredstev niso prejeli, so pa presegli določen kakovostni prag:

• projekt Sustainable Energy Capabilities For Enhanced Military Camps And Operations, področje čiste tehnologije
  SENTINEL obravnava nujno potrebo, da se vojaška oskrba z energijo preusmeri od velike odvisnosti od fosilnih goriv k trajnostnim, odpornim in učinkovitim energetskim rešitvam. Cilj projekta je povečati operativno učinkovitost in taktično avtonomijo vojaških taborov in operacij, hkrati pa zmanjšati logistično breme ter podpirati prožno in visokozmogljivo oskrbo z energijo. 
• projekt A Human-Centred Msaas Ecosystem For Enhanced Mission Planning And Execution Via Battlefield Modelling, Adversarial Ai, And Multi-Domain Simulation Environments, področje digitalne tehnologije
  BattleVerse predvideva najsodobnejši vojaški metaverse, ki povezuje realna in virtualna bojna okolja ter podpira dinamično in učinkovito načrtovanje in izvajanje misij. BattleVerse bo vojaškim strategom in poveljnikom s pomočjo večdimenzionalnih simulacij zagotavljal interaktivni virtualni bojni prostor, obogaten z digitalnimi dvojčki (DT) bojnih sredstev, pokrajine in vremena.
• projekt Combat Operations With Manned-Unmanned Systems, področje digitalne tehnologije
  Pristop COMBATS razvija usklajeno rešitev EU za sodelovanje za nemoteno uporabo vozil s človeško posadko, večnamenskih brezpilotnih sistemov, brezpilotnih zrakoplovov in rojev v manevrih združenih oboroženih sil, ki jih omogočajo tehnologije za zagotavljanje taktične prednosti z agilnostjo in manjšim tveganjem za osebje.
  
• projekt Military Open Radio System For Europe, področje digitalne tehnologije
  Projekt MORSE bo zagotovil skupno, odprtokodno, celovito platformo 5G za evropske obrambne sile, ki bo temeljila na običajnih tehnologijah (COTS), od bazne postaje 5G do pametnega telefona 5G.
  
• projekt Sep-211097550 – Small Uas, področje digitalne tehnologije
  Projekt Small Enhanced European UAS razvija napredni sistema roja, ki ga poganja umetna inteligenca in ga sestavlja 10 brezpilotnih letalskih sistemov (UAS), posebej zasnovanih za večdimenzionalne operacije v zračnem, kopenskem in pomorskem okolju. Obravnava ključne operativne izzive, s katerimi se soočajo majhni brezpilotni zrakoplovi, vključno z nizkimi značilnostmi, podaljšanimi operativnimi razdaljami, avtonomijo, miniaturizacijo in sposobnostjo preživetja v spornem in preobremenjenem zračnem prostoru.
  
• projekt Spin-Based Quantum Optics For Robust And Precise Inertial Sensing, Orientation And Navigation, področje digitalne tehnologije
  SQORPION se ukvarja z razvojem polprevodniških kvantnih senzorjev na osnovi spina za obrambni sektor z aplikacijami za zaznavanje magnetnih anomalij, navigacijo po polju magnetne skorje in kvantne žiroskope na osnovi jedrskega spina.
  

Dodatne informacije o projektih in projektnih partnerjih so na voljo na STEP portalu.

Več o STEP pečatu TUKAJ.

Komisija je 22. aprila 2025 predlagala razširitev področja uporabe STEP s četrtim sektorjem, ki bi zajemal vse obrambne tehnologije, kot del širšega svežnja ReArm. Širitev bo veljala za zlasti tiste tehnologije, ki so v nedavni beli knjigi o evropski obrambi opredeljene kot prednostne zmogljivosti:

• zapolnitev vrzeli v proizvodnji, in kjer Evropa trenutno nima zadostnih zmogljivosti (npr. vojaška oprema, streliva), 
• pospešitev uvajanja umetne inteligence, kvantnih tehnologij in drugih prebojnih inovacij za modernizacijo obrambnih zmogljivosti,
• izboljšanje sposobnosti za hitro premikanje vojakov in opreme po ozemlju EU, 
• gradnja strateških zalog ključnih materialov in streliva,
• krepitev interoperabilnosti in skupnih operacij med državami članicami EU,
• spodbujanje integriranega načrtovanja in deljenih zmogljivosti v okviru EU,
• poenostavitev predpisov in postopkov javnega naročanja za podporo evropskim obrambnim podjetjem,
• spodbujanje skupnega naročanja in usklajenih naložb med državami članicami.

Pričakuje se, da se bodo kmalu začela pogajanja v Evropskem parlamentu in Svetu, da bi se to uresničilo. Dodatne informacije o predlogu in spremembah platforme STEP si lahko preberete TUKAJ.

Obveščamo, da je do 15. junija 2025 odprt Infineon StartUp Challenge 2025. Infineon Startup Challenge 2025 je program podjetja Infineon Technologies, namenjen deep tech startupom, ki razvijajo inteligentne IoT senzorske sisteme z uporabo Edge AI tehnologij. Program ponuja izbranim startupom dostop do napredne strojne in programske opreme, tehnično mentorstvo ter poslovno podporo, s ciljem razvoja prototipov in dolgoročne poslovne sodelovanja.

V prejšnjih letih so bila na tem razpisu uspešna tudi nekatera slovenska zagonska podjetja (npr. Watchbuilt, Trilobit). Sabine Herlitschka, direktorica Infineon Technologies Austria, bo tudi panelistka na letošnji konferenci Podim, ki poteka od 12. do 14. 5. 2025 v Mariboru.